Vzpon plastike

Plastika je skupno ime za materiale, ki se imenujejo polimeri, kar dejansko pomeni, da so »sestavljeni iz veliko delov« in vsebujejo dolge verige molekul. Ti polimeri so lahko naravni (na primer celuloza ali nafta in ostala fosilna goriva) ali sintetični. Iznajdba sintetičnih polimerov je povzročila revolucijo v svetovnem merilu. Z njimi smo lahko izdelali trpežno, lahko in bolj fleksibilno plastiko ter razširili obseg njene uporabe.

Z drugo svetovno vojno je industrija plastike zacvetela in ponudila materiale, ki so nadomestili druge nezadostne vire. Proizvodnja plastike se je samo v Združenih državah povečala za 300 %. Plastiko smo še pred kratkim imeli za čudežni izum, ki bo nadomestil vse druge snovi, saj je bila ekonomična in na videz neomejeno uporabna.

»Ob možnostih, ki jih je prinašala plastika, so nekateri imeli skoraj utopično vizijo prihodnosti izjemne materialne blaginje ...«

Citat: Sciencehistory.org 

Padec plastike

Zakaj se obdobje plastike končuje, če je bila, in po prepričanju nekaterih še vedno je, tako izjemen produkt? Uspeh plastike je hkrati povzročil tudi njen propad. Je enostavna izbira za namen enkratne uporabe, hkrati pa zelo dolgo obstojna. V šestdesetih letih so prihajajoči val onesnaženja s plastiko in odpadki najprej opazili v oceanih. V tem obdobju so ljudje postajali čedalje bolj ozaveščeni glede okoljevarstvenih težav. Ozaveščenost in zaskrbljenost glede onesnaževanja je naraščala skozi sedemdeseta in osemdeseta leta. Mnoge so plastični odpadki in njihova neuničljivost začeli motiti.

Poleg tega se je izkazalo, da plastika ni tako neškodljiva in zdrava, kot so prvotno menili. Aditivi in določene kemikalije, zaradi katerih je plastika tako močna, lahka ali fleksibilna, lahko ogrožajo zdravje ljudi. Nihče ni poznal negativnih učinkov tovrstnih kemikalij na našo hrano in vodo ter posledic izpostavljenosti in stalnega nalaganja teh snovi v naših telesih. Poleg tega se je plastiko čedalje bolj povezovalo s cenenimi, zamenljivimi in ponarejenimi izdelki.

Še bolj je ugledu plastike škodoval tako imenovani »Blue Planet effect« (učinek modrega planeta). Znanstveniki in strokovnjaki iz industrije so trdili, da so s plastiko povezane težave že dolgo znane, toda splošna javnost ni vedela, koliko plastike je že bilo v oceanih, niti ni poznala njenega vpliva na morske organizme.

Leta 2001 premierno predvajana dokumentarna serija televizijske hiše BBC Blue Planet je razkrila zaskrbljujočo realnost onesnaženja oceanov s plastiko in prvič vzdramila širšo javnost. Temu je sledil učinek snežne kepe. Blue Planet II, prav tako dokumentarec televizijske hiše BBC, ki je izšel leta 2018. Bil je izjemno uspešen in je prav tako spodbudil ozaveščenost javnosti o okolju in prostoživečih živalskih in rastlinskih vrstah.

Znamenita fotografija morskega konjička, ki jo je leta 2017 posnel podvodni fotograf divjih živali Justin Hofman, na kateri se morski konjiček drži odvržene svetlo roza palčke za čiščenje ušes, ter video, s katerim je postala morska želva simbol boja proti plastičnim slamicam, sta spremenila dojemanje plastike po vsem svetu. Ljudje so osupnili ob presunljivih podobah, ki so prikazovale, kako zastrašujoč učinek na okolje in živa bitja ima uporaba gospodinjskih aparatov in izdelkov za dom.

»Znanstveniki že dolgo poznajo težave s plastiko. Širša javnost pa je šele sedaj bolj ozaveščena o vplivih plastike in tem, kako lahko sami spremenimo svoje vedenje in s svojo kupno močjo dosežemo pozitivne spremembe v industriji.«

Citat: Lydia Butler, strokovnjakinja za trajnostne projekte pri podjetju DS Smith

Čas za spremembo: nič več plastike?

Prvotno se je plastika začela uporabljati zaradi svoje priročnosti, medtem ko se s problemom njenega recikliranja preprosto nihče ni ukvarjal. Z naraščajočo ozaveščenostjo javnosti o uničujočem vplivu plastike je industrija plastike v osemdesetih kot rešitev ponudila njeno recikliranje. Do danes se je recikliralo samo 9 % vse plastike, ki je bila proizvedena doslej, 12 % plastike gre v sežig in približno 79 % plastike konča na odlagališčih ali v morju. Po nekaterih predvidevanjih bo brez ukrepanja do leta 2050 v morju več plastike kot rib. Zakaj se v tehnološko napredni dobi samovozečih vozil in skorajšnjega vesoljskega turizma ne reciklira več plastike?

»Svet je na prelomni točki. Tisočletja so bili cikli proizvodnje in potrošnje krožni, skladni z načelom »odpadki so enaki vnosu virov«, ki velja v naravi. «

Citat: Tom Szaky, CEO, Terracycle

Če bi bilo recikliranje preprosto, bi vsi reciklirali. Naš trenutni sistem proizvodnja-uporaba-odlaganje nazorno kaže, da ni tako preprosto. Zakaj? Prvič: obstajajo številne različne oblike in velikosti plastike, odvisno od namena uporabe. Ta prednost je hkrati tudi njena največja pomanjkljivost, saj s trenutno tehnologijo še vedno ne moremo ločiti med različnimi vrstami plastičnih materialov in jih medsebojno ločevati. Če jih recikliramo skupaj, dobimo plastiko zelo nizke kakovosti, za katero tako rekoč ni trga.

Drugič: recikliranje zahteva ogromno dodatnega dela in večje investicije. Bolj ekonomično je proizvajati novo plastiko iz nepredelanih materialov kot uporabljati reciklirano plastiko. Vlade sprejemajo zakonodajo, s katero podjetja spodbujajo k uporabi reciklirane plastike in tistih vrst sistemov, ki bodo prevesili tehtnico in s katerimi bo recikliranje več vrst plastike postalo finančno sprejemljivo.

Na koncu pridemo do spoznanja, da je morda celo najbolj odločilna človeška kultura: plastika je postala v modernem in hitrem življenju nepogrešljiva. Obdaja nas na vsakem koraku in vsi imamo od nje korist. Ko plastiko uporabljamo za čedalje več različnih namenov, jo tudi čedalje več proizvedemo. Dejstvo, da 8 milijonov ton plastike vsako leto konča v morju, nas vedno znova nagovori k premisleku o sedanjem gospodarjenju s plastiko. Smo se res pripravljeni odreči svojemu razkošnemu življenjskemu slogu?

Moč v roke ljudi

Plastika je naš vsakdan. V to industrijo so vpletene vse blagovne znamke in države. Poglejte, kako je nekaj fotografij vznemirilo cel svet... Akcija organizacije Greenpeace #IsThisYours, s katero poskuša podjetja spraviti v zadrego zaradi uporabe embalaže za enkratno uporabo, je preplavila Instagram in Twitter. Javnost čedalje bolj razume, kako lahko sama pozitivno prispeva k spremembam, pri čemer veliko vlogo igrajo družabna omrežja.

Potrošniki so čedalje bolj nezaupljivi glede informacij, ki jih prejemajo. Družabna omrežja jim omogočajo, da lahko javno dvomijo o določenih podatkih in prevladujočih politikah ter sodelujejo v diskusijah. Posledično podjetja dajejo drzne obljube. Ob klimatskih spremembah smo morda prvič doslej bili priča potrošnikom, ki vplivajo na odločitve podjetij.

»Ljudem morda skrb za okolje ni nič bolj pomembna kot pred leti. Razlika je, da smo morda postali samo bolj pozorni in okoljska ozaveščenost je preprosto bolj priljubljena.«

Spreminjanje in prilagajanje veljavne zakonodaje in politik dolgoročno koristi vsem deležnikom. Kartonska embalaža, ki je okolju bolj prijazna, lahko v veliki meri nadomesti plastiko.

Nekatera podjetja bi lahko čez noč povsem opustila plastiko in začela uporabljati karton, če bi morala. Zaradi različnih tipov izdelkov potrošniki sploh ne bi opazili, da so blagovne znamke prešle na kartonsko embalažo. Zakaj torej takšna podjetja ne ukrenejo ničesar? Spremembe uvajajo predvsem bolj prepoznavne blagovne znamke. Ostala podjetja ne uvajajo sprememb, ker bi bilo to v danem trenutku predrago in nekaterih izdelkov potrošniki tako ali tako ne bodo nehali kupovati ne glede na plastično embalažo. Nekaj potrošnikov ne bo spremenilo preferenc nakupa nekaterih blagovnih znamk in podjetja se tega zelo dobro zavedajo. Dejansko so stroški eden najpomembnejših dejavnikov, zaradi katerih podjetja oklevajo pri prenehanju ali zmanjšanju uporabe plastične embalaže. Vlade bi morale nuditi podporo, s katero bi trg spodbudile k obsežnejšemu recikliranju. Več držav članic EU razmišlja o uvedbi tako imenovanih moduliranih pristojbin za recikliranje plastičnih odpadkov, s katerimi bi blagovne znamke spodbudili k večjim vlaganjem v ustrezne tehnologije in k izbiri ustreznejših materialov.

»Zdravo morje lahko podpre zdravje ljudi in zdrav dobiček, če to dovolimo ... Kako? Tako, da uporabimo zakonodajo, inovacije in odločitve potrošnikov na način, da zmanjšamo onesnaževanje in povpraševanje po plastičnih izdelkih ter to nadomestimo z boljšimi alternativami.«

Citat: Erik Solheim, Izvršni direktor, UN Environment

Opažamo tudi druge pobude. V Evropi je uporaba plastičnih izdelkov za enkratno uporabo že prepovedana od maja letos, kar skupno predstavlja 70 % vsega onesnaženja oceanov.  Tudi Kitajska je leta 2018 sprejela prepoved uvoza plastičnih odpadkov, kar je proizvodnjo plastične embalaže prisililo v iskanje ekonomsko bolj vzdržljivih rešitev glede odpadne plastike.

»Sistemi za recikliranje nikoli ne bodo mogli ohraniti koraka s proizvodnjo plastike. Edina rešitev za prenehanje onesnaževanja s plastiko je manjša proizvodnja plastike.«

Citat: Kate Lin, Višja vodja kampanj pri Greenpeace za Vzhodno Azijo

Premik miselnosti v embalažni industriji?

Industrija plastične embalaže se je zelo spremenila in se še vedno izrazito razvija. Sedaj potrebujemo večjo preglednost. Recikliranje je ena od možnosti. Vendar je včasih recikliranje nekaterih vrst plastike energetsko intenzivnejše, zato zaradi večje stopnje izpustov ogljikovega dioksida, povezanega s transportom, ni jasno, ali je recikliranje v tem primeru za okolje dejansko boljše.

Velike blagovne znamke in prodajalci začenjajo razumeti: rešitev za bolj trajnostno in inovativno prihodnost se nahaja v kombinaciji številnih različnih pobud, pri čemer je vsaka pomembna.

Je kartonska embalaža vsestranski odgovor? Mnenja se razlikujejo. Uvajanje inovativnih strategij pakiranja, s katerimi se zagotovi ponovno uporabnost, reciklirnost in kompostirnost materialov, ter razvoj novih krožnih modelov, kjer embalaža za večkratno uporabo nadomesti embalažo za enkratno uporabo, sta le dve od različnih možnosti. 

Tudi v tem primeru ni ene preproste rešitve, ki bi preprečila onesnaževanje oceanov s plastiko. Ali karton res predstavlja revolucionarno rešitev? Kako na spremembe reagirajo druga podjetja in kaj lahko naredite, da boste pripravljeni na prihodnost? Vse to si lahko preberite v članku tukaj.